Tema letošnjega dneva je "obnova zemljišč, zaustavitev širjenja puščav in krepitev odpornosti na sušo", kot jo je v poslanici sporočil generalni sekretar OZN.
Svetovni dan okolja je največji mednarodni praznik, posvečen okolju, ki ga je Generalna skupščina OZN določila že davnega leta 1973. Je globalna platforma, ki vsako leto znova ozavešča javnost o okolju. Letos je v središče tega dneva postavljena zemlja in njena raba na našem planetu.
Človeštvo je odvisno od zemlje, pa vendar smo dnevno priča dogodkom, ki kažejo na nezadostno zavedanje tega pomena: prisotno je onesnaževanje okolja, neustrezno se izrabljajo naravni viri, uničuje se biotska raznovrstnost, krčijo se gozdovi, živalske vrste izumirajo, zemlja se izčrpava, ipd. Posledice se dotikajo celotne družbe. V državah, kjer je že bila prisotna revščina, se le-ta poglablja, globalne podnebne spremembe pa samo še povečujejo kaos na planetu.
Ob tej priložnosti so v okviru OZN izpostavili pomen ukrepov tudi iz finančnega vidika:
»Neukrepanje je predrago. Tudi ukrepi v ekosisteme imajo ekonomski smisel. Vsak ameriški dolar, vložen v obnovo ekosistemov, ustvari do trideset dolarjev gospodarskih koristi. Smo generacija obnove.«
Zagotovo je želja vseh, da bi politični, finančni in kadrovski resursi bili povsod usmerjeni v prioritetno izvajanje tistih ukrepov, ki bodo zagotavljali varen in kakovosten skupni življenjski prostor.
Borimo se s poplavami, ali se znamo tudi s sušo?
Največji kaos na planetu zagotovo povzročajo ekstremni vremenski pojavi. In ko se na našem območju vse od lanskega leta soočamo s preobilnimi padavinami, smo z mislimi že v poletnih mesecih, ko nam meteorologi »obljubljajo« vročino in sušo. Po podatkih Statističnega urada RS za leto 2023 je v Sloveniji večina vode za namakanje v času suše bila pridobljena iz površinskih vodnih virov (88%). Namakanih je bilo 4.058 ha zemljišč, v primerjavi z letom poprej za 18 % manj. Kar 2/3 od teh zemljišč so bile njive in vrtovi. Za namakanje se je v letu 2023 porabilo 4,7 milijona m3 vode, kar je za 37% več kot leto poprej. Več statističnih podatkov je na voljo tukaj.
Slika: suša v Podravju, avgust 2022 (vir: KGZ Ptuj)
Situacija zagotovo predstavlja izziv v duhu krožnega ravnanja z vodo: kako preobilno padavinsko vodo shraniti in porabiti v času suše, morda se lahko uporabi tudi prečiščena odpadna voda iz čistilnih naprav. Ko nastopi suša, je namreč že prepozno, zato je o ukrepih potrebno razmišljati že, ko je vode dovolj. Stroka je enotna - brez namakalnih sistemov v kmetijstvu verjetno ne bo šlo več. Vendar v realnosti ti projekti potekajo zelo počasi, prav tako jih je potrebno kombinirati s tehnološkimi ukrepi za zadrževanje vode v tleh. Primer dobre prakse velja omeniti izgraditev namakalnega sistema v Selcah, kjer je Občini Lenart v Slovenskih goricah pred nekaj leti uspelo izboljšati pogoje pridelave na kar 8 kmetijskih gospodarstvih oz. skupno na območju velikosti 81,96 ha.
Slika: zadrževalnik vode v okviru namakalnega sistema v Selcah, v Občini Lenart v Slovenskih goricah (vir: Komunala SG Lenart)
V Sloveniji v letu 2024 na voljo 5 mio sredstev za namakalne sisteme
Za učinkovitejšo blaženje podnebnih sprememb v povezavi s sušo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS letos pripravilo javnih razpis, preko katerega želi pomagati pridelovalcem slovenske hrane pri stabilni proizvodnji hrane. Gre za 1. javni razpis za naložbe v izgradnjo namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, iz Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027. Razpisanih je pet milijonov evrov nepovratnih sredstev.
Vlogo na javni razpis je mogoče predložiti od 20. maja do vključno 2. avgusta 2024 do 14. ure.
Tudi na nas posameznikih je del odgovornosti in sicer, da ozavestimo pravilno ravnanje, ki ne bo v škodo okolju. Npr. proti suši se lahko trajnostno borimo doma z zbiranjem deževnice, ki jo koristno uporabimo za zalivanje, pranje avtomobilov, ipd. Udeležujmo se prireditev ali dogodkov z okoljsko vsebino in tudi na tak način v skupnosti pokažimo, da nam je mar za naš planet. Spremljajmo koristne usmeritve in priporočila, prenašajmo dobre prakse na najmlajše, prebirajmo javne objave lokalne skupnosti in podpornih strokovnih služb (Info okolje, Okoljska priporočila za občane).
Vsako trajnostno ravnanje posameznika je korak k ohranjanju zemlje in je zgled za celotno družbo.
SKUPNA OBČINSKA UPRAVA MARIBOR
Skupna služba varstva okolja
Cvetka Slana
Viri:
- Generalni sekretar: Poslanica ob svetovnem dnevu okolja (unvienna.org)
- Komunala Slovenske Gorice - LOKALNI NAMAKALNI SISTEM SELCE (komunalasg.si)
