Koledar okoljskih dni v februarju in marcu 2024

Okoljski dnevi nam dajejo priložnost, da se širša javnost seznani s tematiko, ki je vezana na ta dan. Zato naj velja poziv in spodbuda vsem subjektom (občine, društva, vzgojno-varstveni zavodi, klubi, idr.) kot tudi posameznikom, da tekom leta po svojih močeh pripomorejo k obeležitvi katerega izmed njih.

 

2. februarja 1971 je bila v iranskem mestu Ramsar sprejeta konvencija o zaščiti mokrišč in njihove vloge pri ohranjanju ravnovesja na Zemlji.
Do danes je ramsarsko konvencijo podpisalo že 172 držav, Slovenija je k njej pristopila leta 1991 in se s tem obvezala za politiko raz

voja, ki ne bo ogrožala obstoja mokrišč, ampak zagotavljala njihovo smotrno rabo in varstvo ter trajno ohranila biotsko raznovrstnost teh predelov.

Mokrišča so območja, ki so redno zadostno preplavljena s površinsko ali podzemsko vodo, da lahko omogočajo razširjenost rastlinskega in vodnega življenja, ki za rast in razmnoževanje potrebuje mokro ali občasno mokro prst. Danes se krepi tudi zavedanje o vlogi, ki jo imajo kot nenadomestljiv ekosistem, ki lahko blaži problem globalnega segrevanja in ekstremne naravne pojave, kot so poplave in suše. Mokrišča so zibelka biotske raznovrstnosti, saj več kot 40% vseh rastlinskih in živalskih vrst živi ali se razmnožuje v mokriščih, v njih npr. živi več kot 100.000 ribjih vrst. Vedno bolj se poudarja dejstvo, da so ravno obalna mokrišča med biotsko najbogatejšimi območji na svetu. Mokrišča so polna življenja, tako je znano, da 30% vseh ribjih vrst del svojega življenja preživi v mo

kriščih. Vsako leto pa odkrijejo 200 novih vrst rib. Mokrišča so pomembno življenjsko okolje za dvoživke in plazilce, ptice, ki si najdejo tukaj svoj dom ali pa postanek na selitvenih poteh. Na tisoče rastlinskih vrst domuje v mokriščih. Mnoge endemične vrste so odvisne od posebnih življenjskih okolij in tako vezane na specifična mokrišča.

Letos je poudarek na nujni obravnavi podnebnih sprememb in izgubljanju biotske raznovrstnosti, tema: »Življenjska povezanost mokrišč in ljudi«, uradna spletna stran: https://www.worldwetlandsday.org/

 

Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) je konec leta 2013 razglasila 3. marec za Svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (World Wildlife Day, https://wildlifeday.org/en ). Na ta dan je bila leta 1973 v Washingtonu sprejeta Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (Konvencija CITES).

Slovenija je biotsko izredno bogata in je z več kot 37 % ozemlja vključenega v omrežje evropsko pomembnih habitatov in vrst (Natura 2000) vodilna v EU. Do zdaj je bilo na območju Slovenije dokumentiranih približno 15.000 živalskih vrst, 6.000 rastlinskih vrst in 5.000 vrst gliv. Med njimi je veliko endemičnih vrst, od tega med višjimi rastlinami 40 taksonov z 22 ozkimi endemiti s prevladujočo razširjenostjo v Sloveniji. Na našem ozemlju živi 850 endemičnih taksonov živali, vključno z jamskimi živalmi. V Nacionalnem programu varstva okolja (NPVO), katerega del je tudi Nacionalni program varstva narave (NPVN), so opredeljeni cilji in ukrepi za ohranjanje prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst v Sloveniji kot tudi zaveze države na mednarodni ravni.

Letošnja tema svetovnega dneva prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst je Povezovanje ljudi in planeta: Raziskovanje digitalnih inovacij pri ohranjanju prostoživečih živali.

 

 

Pobuda, ki se je 5. marca 1998 pojavila v Avstriji med prvim mednarodnim srečanjem o energetski učinkovitosti, je namenjena ozaveščanju o potrebi po zmanjšanju porabe energije z razumno in trajnostno rabo energije. Tako praznujemo svetovni dan energetske učinkovitosti z namenom razmisleka in ozaveščanja o pomenu racionalne rabe energije v do bro vseh nas. Aktualni podatki kažejo, da je raba električne energije v gospodinjstvih 3.419 GWh.

 

Vizija Dolgoročne podnebne strategije Slovenije predvideva, da bo Slovenija leta 2050 podnebno nevtralna in bo tako pomembno prispevala k zmanjšanju emisij, da bo učinkovito ravnala z energijo in naravnimi viri ob hkratnem ohranjanju visoke stopnje konkurenčnosti gospodarstva. S tem bo doseženih veliko sočasnih pozitivnih učinkov, med drugimi zmanjšanje vpliva na okolje in energetske uvozne odvisnosti, obvladovanje stroškov in s tem energetske revščine ter dvig konkurenčnosti podjetij. Družba bo temeljila na ohranjeni naravi, krožnem gospodarstvu, obnovljivih in nizkoogljičnih virih energije, trajnostni mobilnosti, lokalno pridelani zdravi hrani.

Za mednarodni dan gozdov je generalna skupščina Združenih narodov leta 2012 razglasila 21. marec. Ta dan je razglašen za promocijo gozdov in ozaveščanje o pomenu in nujnosti trajnostne rabe vseh vrst gozdov.

V slovenskih gozdovih je stopnja ohranjenosti biodiverzitete visoka. Imamo več kot 70 različnih samoniklih vrst dreves, ki tvorijo več kot 200 gozdnih vegetacijskih enot oz. gozdnih združb, ki so podlaga za načrtovanje trajnostnega in sonaravnega gospodarjenja z gozdom. Danes je v Sloveniji 170 gozdnih rezervatov, med njimi tudi 14 pragozdnih ostankov. Več kot 50 % slovenskih gozdov je v zavarovanih območjih Natura 2000. Ohranjanje naravne biotske raznovrstnosti in varstvo narave sta ključni del gospodarjenja z gozdovi.

 

Ključna sporočila tega dne so:
 V gozdovih živi približno 80 % kopenskih vrst živali, rastlin in gliv. So biotsko najbolj raznovrstni ekosistemi na kopnem.
 Gozdove po svetu sestavlja več kot 60.000 drevesnih vrst.
 Več kot milijarda ljudi je neposredno odvisna od gozdov zaradi ekonomske, ekološke in socialne funkcije gozda.
 Genska raznolikost populacij drevesnih in živalskih vrst pomaga gozdovom pri prilagajanju na podnebne spremembe in druge grožnje.
 Biotska raznovrstnost je resno ogrožena zaradi krčenja gozdov, degradacije gozdov in podnebnih sprememb.
 Trajnostno gospodarjenje z gozdovi in njihova obnova sta ključnega pomena za preživetje ljudi, ohranjanje biotske raznovrstnosti in blaženje podnebnih sprememb.

Mednarodni dan gozdov bo letos potekal na temo Gozdovi in inovacije: Nove rešitve za boljši svet.
Video vsebina mednarodnega dneva gozdov 2024: https://youtu.be/dP7JMsqtrZI 

Inovacije odkrivajo dolgo varovane skrivnosti gozdov in nam omogočajo uporabo dreves na načine, za katere si nismo nikoli predstavljali, da so možni. Materiali, pridobljeni iz gozdov in dreves, se razvijajo kot trajnostni nadomestnki za plasttiko, gradbene materiale, tkanine, zdravila in številne druge vsakdanje predmete.

 

Svetovni dan voda obeležujemo vsako leto 22. marca, od leta 1992, ko je bil izbran na konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju v brazilskem Riu de Janeiru. Njegov namen je ozaveščanje o pomenu pitne vode ter trajnostne rabe vodonosnikov. Gre za ukrepe za reševanje svetovne vodne krize. 2,2 milijarde ljudi živi brez dostopa do varne oskrbe s pitno vodo.

Ključna sporočila za letošnji Svetovni dan voda:
 Voda lahko ustvari mir ali sproži konflikt (ko je vode malo ali je onesnažena ali ko se ljudje borijo za dostop, lahko napetosti narastejo;
 S sodelovanjem na področju vode lahko uravnotežimo potrebe vseh po vodi in pomagamo stabilizirati svet;
 Blaginja in mir sta odvisna od vode. Medtem ko države obvladujejo podnebne spremembe, množične migracije in politične nemire, morajo sodelovanje na področju vode postaviti v središče svojih načrtov;
 Voda nas lahko popelje iz krize. Spodbujamo lahko hramonijo med skupnostmi in državami, če se združimo okoli pravične in trajnostne rabe vode – od konvencij Združenih narodov na mednarodni ravni do ukrepov na lokalni ravni

Meteorologi v spomin na dan, ko je leta 1950 začela veljati konvencija o Svetovni meteorološki organizaciji (SMO), 23. marca obeležujejo svetovni dan meteorologije.
SMO ima v svetu vodilno vlogo v mednarodnem povezovanju in sodelovanju na področju vremena, podnebja, hidrologije in vodnih virov ter povezanih okoljskih vprašanj. S tem prispeva k varnosti in blaginji ljudi po vsem svetu ter h gospodarski koristi vseh narodov.
Letošnja tema je Na čelu podnebnih ukrepov.

 

Ura za Zemljo je največji svetovni okoljski dogodek. WWF (Svetovna organizacija za zaščito narave - World Wide Fund) posameznike, podjetja, vlade in skupnosti vabi, da za eno uro ugasnejo luči in razmislijo o ukrepih potrebnih za preprečevanje podnebnih sprememb. Tako vsako leto, zadnjo soboto v marcu ob 20.30 po lokalnem času, milijoni ljudi po vsem svetu pokažejo svojo podporo našemu planetu, s čimer ozaveščajo o izgubi narave in podnebnih spremembah – dveh največjih grožnjah, s katerimi se sooča naš planet.

Letos bomo za eno uro ugasnili luč 30. marca. Več na https://www.earthhour.org/ 

 

14. decembra 2022 je skupščina Združenih narodov sprejela resolucijo o razglasitvi mednarodnega dne brez odpadkov. Ob mednarodnem dnevu brez odpadkov so države članice, organizacije sistem Združenih narodov, civilna družba, zasebni sektor, akademski krogi, mladi in drugi deležniki vabljeni k sodelovanju v dejavnostih, namenjenih ozaveščanju o nacionalni, podnacionalni, regionalni in lokalnih ničelnim odpadkom.
Spodbujanje pobud za nič odpadkov na ta dan lahko pripomore k napredku pri vseh ciljih Agende za trajnostni razvoj 2030, vključno s ciljem razvoja 11 in ciljem trajnostnega razvoja 12. Ti cilji obravnavajo vse oblike odpadkov, vključno z izgubo hrane in odpadki, pridobivanje naravnih virov in elektronski odpadki.