Soustanovitelji Regijskega parka Pohorje so Vlada Republike Slovenije in šest občin: Ruše, Zreče, Vitanje, Mislinja, Lovrenc na Pohorju in Slovenska Bistrica, kar pomeni, da morajo pred začetkom veljave akta o zavarovanju tega območja akt potrditi tudi pristojni organi omenjenih občin.
Regijski park Pohorje se ustanavlja z namenom, da se ohranijo gozdovi, planje in barja, da se še naprej zagotavlja in usmerja trajnostno rabo naravnih virov, da se omogoči kakovostno preživljanje prostega časa domačinom in obiskovalcem ter zmanjšuje obstoječe in preprečuje dodatno obremenjevanje okolja. Za ovršje (vrhnji del) Pohorja, ki je predlagano za zavarovanje kot regijski park, je značilna izredna naravna ohranjenost, krajinska pestrost ter pogosti in izjemni naravni pojavi.
Glede na te posebnosti je na Pohorju prisoten edinstven kontrast med temnimi masami gozdnega iglastega drevja in svetlimi travnatimi ploskvami. Številni so gozdni rezervati kot tudi visokogorski pašniki – planje z značilno travniško strukturo in razpršenimi oblikami smrekovih dreves. Sestavni člen Pohorja so visoka barja na ovršju s specifično vodno in vegetacijsko zgradbo – pritlikavo borovje, prisotnost redke favne in flore in nenazadnje prisotnost hidroloških posebnosti.
Pohorje predstavlja življenjski prostor redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, ki so izrednega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na območju, predlaganim za zavarovanje, še posebej izstopa favna nevretenčarjev in ptic, med katerimi je mnogo mednarodno varovanih vrst.
Ustanovitev regijskega parka prinaša ....Zavarovano območje je priložnost za sodelovanje javnih služb iz različnih področij z občinami in lokalnim prebivalstvom. Omogoča ravnotežje med varstvom narave in ekonomskim razvojem, zvišuje podjetniške priložnosti, ki izhajajo iz potencialov ohranjene narave in pomenijo dvig kakovosti bivanja za domačine in prebivalce na širšem območju parka.
Med prednosti, ki jih prebivalcem in lokalnim skupnostim prinaša ustanovitev regijskega parka, zagotovo velja poudariti zdravo življenje v naravno ohranjenem okolju, ohranitev vrst, ki so drugje v Evropi že skoraj izginile, ohranitev značilne krajine ter večjo prepoznavnost območja – tudi v turističnem smislu. Upravljavec zavarovanega območja bo skrbel za povezanost različnih deležnikov in za z naravo skladen razvoj, ob enem pa bo nudil lokalnemu prebivalstvu potrebno tehnično pomoč pri razvojnih in naravi naklonjenih projektih, omogočal bo tudi učinkovitejši nadzor nad nedovoljenimi posegi in dejavnostmi.
Ker želimo naravno podobo Pohorja ohraniti za prihodnje rodove, na območju parka ne bo dovoljeno posegati, umeščati ali izvajati dejavnosti, ki bi ogrožale krajino ali uničevale pohorske potoke, barja, jezerca, planje ali pomembne življenjske prostore rastlin in živali. Ker se zavedamo, da so naravo na Pohorju ohranili vestni kmetje in gozdarji, se v predvidenem regijskem parku gospodarjenje s kmetijskimi površinami in z gozdom ne bo spremenilo. Gozd se bo, enako kot doslej, ohranjal in gospodaril z gozdnogospodarskimi načrti, dodatnih omejitev ne bo. Omejitve se nanašajo predvsem na nove gradnje in izvajanje dejavnosti, ki v park ne sodijo, kot je na primer vožnja z vozili, izven dovoljenih cest in za to določenih območij.
