ZDRAVSTVENI SEMAFOR ob Mednarodnem dnevu izobraževanja, 24. januar 2023
Z resolucijo A 73/25 je Generalna skupščina Združenih narodov 3. decembra 2018 razglasila 24. januar za Mednarodni dan izobraževanja / International Day of Education.
Letošnji slogan, tokrat že pete obletnice pomembnega mejnika, se glasi – VLAGATI V LJUDI, DATI PREDNOST IZOBRAŽEVANJU / TO INVEST IN PEOPLE, PRIORITIZE EDUCATION!
Združeni narodi pojmujejo izobraževanje, kot proces, ki spreminja življenja in je v središču UNESC-ove misije za izgradnjo miru, izkoreninjenje revščine in spodbujanje trajnostnega razvoja. Je človekova pravica za vse življenje. UNESCO je edina specializirana agencija Združenih narodov, ki ima mandat za pokrivanje vseh vidikov izobraževanja. V okviru Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport deluje Urad za UNESCO, ki za Slovensko nacionalno komisijo za UNESCO opravlja zadeve, ki se nanašajo na sodelovanje Republike Slovenije z UNESC-om.
Izobraževanje je človekova pravica, javno dobro in javna odgovornost. Brez vključujočega in pravičnega kakovostnega izobraževanja in vseživljenjskih priložnosti za vse, državam ne bo uspelo doseči enakosti spolov in prekiniti kroga revščine, ki za seboj pušča milijone otrok, mladih in odraslih.
Po podatkih Združenih narodov in UNESC-a, okoli 244 milijonov otrok in mladostnikov ne obiskuje šole, okoli 771 milijonov odraslih pa je nepismenih. S tem se jim krši pravica do izobraževanja in to je nesprejemljivo.
V Sloveniji je izobrazba ustavna kategorija. Šolski sistem v republiki Sloveniji je razdeljen v tri sklope izobraževanja: primarno, sekundarno in terciarno. Ustava RS v 57. členu določa, da država ustvarja možnosti, da si državljani svobodno lahko pridobijo ustrezno izobrazbo. Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se financira iz javnih sredstev.
Primarno izobraževanje izvajajo javni in zasebni vrtci, osnovne šole, osnovne šole s prilagojenim programom, glasbene šole ter zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. V predšolsko vzgojo, vrtce, kar ni zakonsko obvezno, se vključujejo otroci od enega leta starosti do vstopa v šolo. Otroci se vključujejo v obvezno devetletno osnovno šolo s šestim letom starosti. Po podatkih SURS-a za šolsko leto 2021/22 je bilo v redni in prilagojeni osnovnošolski program vključenih 195.414 učencev ali 1,2 % več kot v letu prej. V šolskem letu 2021/22 je bilo v osnovnošolskem izobraževanju zaposlenih 19.614 učiteljev in učiteljic (12 % učiteljev in 88 % učiteljic).
Sekundarno izobraževanje izvajajo gimnazije in srednje šole. Deli se na splošno, poklicno tehnično ter srednje strokovno in tehniško izobraževanje. V srednješolsko izobraževanje, ki ni obvezno, je vključenih okoli 98 % populacije med 15. in 19. letom starosti. Po podatkih SURS-a je bilo v srednješolsko izobraževanje v šolskem letu 2021/22 vključenih 75.414 dijakov oz. za 2 % več kot v prejšnjem. V šolskem letu 2021/22 je bilo v srednješolskem izobraževanju zaposlenih 6.299 učiteljev in učiteljic (34 % učiteljev in 66 % učiteljic).
Terciarno izobraževanje izvajajo tako javne kot zasebne ustanove in je sestavljeno iz višješolskega strokovnega izobraževanja in visokošolskega izobraževanja. Visokošolsko izobraževanje daje udeležencem možnosti za osebni razvoj, kariero in aktivno državljanstvo ter širši skupnosti možnosti za osebnostni, socialni, umetniški, kulturni in ekonomski razvoj. Visokošolski zavodi v slovenskem visokošolskem prostoru so univerze, fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole.
V občini Ruše deluje Vrtec Ruše, Vrtec Bistrica ob Dravi, OŠ Janka Glazerja Ruše in Gimnazija in srednja šola za kemijo in farmacijo Ruše.
Zanimivost! Šolska ulica je najpogostejše ulično ime v Sloveniji. Po podatkih SURS-a je v Sloveniji 52 Šolskih ulic, 6 Šolskih cest in Šolskih poti, eno Šolsko naselje in 3 Dijaške ulice.
Občina Ruše je pristopila k novemu projekt - ZDRAVSTVENI SEMAFOR, ki je zaživel v začetku leta 2023. Gre za projekt ozaveščanja posameznikov ter širše laične in strokovne javnosti o pomenu zdravja, socialnega varstva in drugih človekovih pravic.
Mednarodni mejniki so priložnosti za izobraževanje javnosti o pomembnih družbenih vprašanjih, za mobilizacijo politične volje in sredstev, za reševanje globalnih problemov ter za praznovanje in krepitev dosežkov človeštva. Združeni narodi in ostale specializirane agencije so jih sprejeli kot močno orodje zagovorništva.
Posebne dneve, tedne, leta in/ali desetletja razglasi z resolucijo generalna skupščina Združenih narodov (UN - United Nations), ali njene specializirane agencije, kot so Svetovna zdravstvena organizacija (WHO – World Health Organization), Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO - United Nations Educational, Scientific and Cultural Organizaton), Sklad Združenih narodov za otroke (UNICEF - United Nations Children's Fund), Mednarodna organizacija dela (ILO – International Labour Organization), Mednarodno združenje za boj proti zlorabi starejših (INPEA - International Network for the Prevention of Elder Abuse), Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO - Food and Agriculture Organization of the United Nations)…
