Omejena raba prostora v območju javne ceste – Obvestilo Skupne občinske uprave

 

Vsak med nami si želi urediti svoje bivalno okolje po svojih potrebah ter svojih željah in prav je tako. Vendar se lastniki zemljišča pogosto ne zavedamo, da smo pri rabi svojih omejeni. Še posebej takrat, ko naše zemljišče meji na javno cesto ali drugo javno prometno površino.

 

V Medobčinski inšpekciji Skupne občinske uprave Maribor ugotavljamo, da lastniki zemljišč ob javnih cestah ne poznajo omejitev njihove rabe. Posledično se ne zavedajo svojih dolžnosti predhodnega pridobivanja soglasja za postavljanje objektov ter dolžnosti zasajevanja ter obrezovanja živih mej, grmov ali dreves.

 

S ciljem zagotovitve čim večje varnosti udeležencev v prometu, vas želimo opozoriti na obvezno upoštevanje zakonodaje.

 

VAROVALNI PAS CESTE IN POSTAVITEV OBJEKTOV

 

Vzdolž javne ceste je varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena. Varovalni pas je širok od 2,0 do 10,0 m, odvisno od kategorije ceste. V kolikor želimo v njem postaviti objekt ali objekte kot so nadstreški, ograje, skalnjaki, robniki poti, količki ipd. ali izvesti kak drug poseg, za to potrebujemo soglasje upravljavca ceste (97. člen Zakona o cestah, Uradni list RS, št. 109/10, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZCes-1). Upravljavec ceste ob občinskih cestah je občina. Pri izdaji soglasja se presoja, ali načrtovana izvedba posega vpliva na varnost cestnega prometa na tej cesti (preglednost) ali na cesto samo.

 

VAROVALNI PAS CESTE TER PROSTI PROFIL IN ZASADITEV RASTLIN

 

Lastniki zemljišč pa smo omejeni tudi pri zasaditvah dreves, grmovnic, visokih poljščin in drugih višjih rastlin. Pri zasaditvah pogosto pozabimo na to, da majhna sadika ali grmiček, posajen tik ob robu parcelne meje, kaj kmalu zraste na cestišče, vozišče, pločnik ali javno površino. Previsoka in razraščena vegetacija, kot tudi drugi objekti oz. predmeti ob javnih cestah, predstavljajo ovire. Ovire, ki ogrožajo varnost vseh udeležencev v cestnem prometu; ne malo krat najbolj otrok, kateri so peš ali s kolesom udeleženi v prometu in so s svojo majhnostjo in manjšimi izkušnjami ter zmožnostmi predvidevanja, že tako najbolj ogroženi udeleženci na cesti.

 

Zakonodajalec je za zagotovitev varne uporabe javne ceste za vse udeležence v prometu in preglednosti občinske ceste v 98. členu ZCes-1 določil: »V območju nivojskega križišča občinskih cest, križišča občinske ceste z železniško progo (pregledni prostor) ali v območju cestnih priključkov na občinsko cesto (pregledno polje) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno vzpostaviti kakršnekoli vegetacije ali postaviti objekte, naprave in druge predmete ter storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost cest, križišča ali priključka.«
Med vegetacijo se šteje: grmovje, drevesa, visoko cvetje, visoke trave, visoke poljščine, trta ipd.

Prav tako je prepovedano izvajati ali opustiti kakršna koli dela na javni cesti, na zemljiščih ali na objektih ob javni cesti, ki bi lahko škodovala cesti ali ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej (5. člen ZCest-1).

Za ne ovirano in varno uporabo ceste je potrebno zagotoviti prosti profil, ki je definiran s Pravilnikom o projektiranju cesta (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06, 109/10 – ZCes-1 in 36/18). To je območje ob in nad cesto, ki omogoča preglednost nad dogajanjem na cesti in v prometu. V prosti profil ceste ne smejo posegati stalne fizične ovire (npr. objekti, vegetacija, …).

Naj enostavneje prost prosil razložimo na način, da je to prostor, ki se razteza vzdolž vozišča v širino od 1,25 do 2,50 m in v višino od 4,50 do 7,50 m. To v praksi pomeni, da morajo biti žive meje biti ob cesti v naselju obrezane tako, da so od roba asfaltnega vozišča oddaljene vsaj 1,25 m([1]), drevesa pa v to območje ne smejo posegati vsaj pod višino 4,50 m.

 

Dodatno je potrebno paziti na to, da je zagotovljeno polje preglednosti na notranji strani cestnih krivin (pregledna berma ali območje znotraj ovinka) ter v območju priključkov občinskih cest ali nekategorizirane ter občinske ceste. V tem območju je lahko grmovje (in drugo rastje ter objekti) visoko do 0,75 m.

 

Pregledna berma	Polje preglednosti

 

Dolžina pregledne berme ter širina polja preglednosti sta odvisna od nagiba ceste in projektne hitrosti.

 

Zato apeliramo na vse:

 

S spoštovanjem!

Skupna občinska uprava Maribor
Medobčinska inšpekcija in Medobčinsko redarstvo

 

[1] Dejanska širina je odvisna od širine ceste, širine prostora, potrebnega za bankino ter projektne hitrosti vožnje