Občina Ruše
Občina Ruše meri 61 km2, njena povprečna nadmorska višina je 309 m. Leži v Spodnji Dravski dolini v Severovzhodni Sloveniji, natančneje na zahodnem delu Štajerske. Na severu se razprostira do reke Drave, na jugu pa sega na severno pobočje Vzhodnega Pohorja. Najvišje se območje občine vzpne z Žigartovim vrhom (1347 m).
Z mejo, dolgo približno petdeset kilometrov, meji na pet sosednjih občin, in sicer: Selnico ob Dravi, Mestno občino Maribor, Hoče-Slivnica, Slovensko Bistrico in Lovrenc na Pohorju. Občina Ruše združuje poleg občinskega središča Ruš še naselja Bistrica ob Dravi, Log, Bezena, del naselja Fala ter razloženi naselji Lobnica in Smolnik.
Občina je s cca 124 prebivalci na km2 relativno redko naseljena. Več kot polovica celotnega prebivalstva občine živi v Rušah. Prav industrija je občini dala svojstveni pečat. Tu so našli zaposlitev mnogi priseljenci. Razvoj kraja so omogočile tudi prometne povezave. Skozi občino sta speljani cestna in železniška povezava Maribora s Koroško. Največje naravno bogastvo občine Ruše so njeni širni in bogati gozdovi, ki pokrivajo 82 % površine. V svojih nedrih skrivajo bisere, kot so: naravni rezervat pragozd Šumik, dolina Lobnice in slapova Mali in Veliki Šumik.
Naselja v občini imajo izjemno bogato kulturno, zgodovinsko in politično dediščino. V današnjem času industrija še vedno zavzema največji delež v gospodarstvu, saj ustvari tri četrtine celotnega prihodka gospodarstva in zaposluje večino delovno aktivnega prebivalstva. Od ostalih panog gospodarstva je treba poudariti še kmetijstvo, živinorejo, sadjarstvo in gozdarstvo, razvijajočo se storitveno obrt in manjša podjetja. V lastniški strukturi občine prevladujejo podjetja v privatni lastnini. S poudarjenim interesom občine za razvoj turizma, drobnega gospodarstva, podjetništva in obrti, ob temeljiti skrbi za razvoj izobraževanja, kulture in drugih področij človekovega življenja, ter z upoštevanjem sonaravnega ali konkretneje vzdržnega prostorskega razvoja, pa skuša občina doseči prepotrebni razvojni polet.
Občina Ruše skozi čas
Z uveljavitvijo fevdalnega sistema je bilo ozemlje severovzhodne Slovenije razdeljeno na fevdalne gospoščine. Območje občine je pripadlo falski gospoščini. V času jožefinske dobe so bile uvedene davčne občine, ki so bile kasneje z izdelavo Franciscejskega katastra izmerjene, razdeljene v katastrske občine in prikazane na karti. Meje katastrskih občin so do danes ostale nespremenjene. Na osnovi začasnega zakona o občinah so bile po marčni revoluciji imenovane nove občine-soseske. Po odloku iz leta 1850 so bile na območju občine določene soseske (imenovane tudi krajne občine): Ruše, Bistrica pri Rušah, Smolnik in Lobnica. Mesto Maribor je postalo sedež okrožja, okrajnega gospodarstva in sodno davčnega okraja. Do leta 1929 glede upravne organizacije in območij na območju ni bilo sprememb. Centralistična politika, uvedena z oktroirano ustavo ter monarhofašistično diktaturo leta 1929, se je spremenila upravno politična ureditev. V letu 1933 so po principu združevanja iz štirih katastrskih občin združili območje v novo občino, katere območje je sovpadalo z območjem župnije. Sedež nove občine je bil na Trgu vstaje 11. V času okupacije je meja nove občine ostala nespremenjena, ustanovljeni so bili krajevni narodnoosvobodilni odbori Ruše, Lobnica, Smolnik, Bezena in Bistrica. Meje odborov so bile skoraj identične mejam nekdanjih sosesk. Po sprejemu novega zakona o upravni razdelitvi v letu 1946, so krajevne narodnoosvobodilne odbore nadomestili krajevni ljudski odbori in ljudske skupščine, ob tem so bile navedene teritorialne enote združene (Lobnica z Rušami, Bezena z Bistrico). Krajevni ljudski odbori so bili: Ruše, Smolnik in Bistrica. Z letom 1948, ko je skupščina LR Slovenije sprejela nov zakon o spremembah upravne razdelitve, je bil krajevni ljudski odbor Smolnik priključen odboru Ruše.
Bistvene spremembe v upravni razdelitvi je prinesel zakon iz aprila 1952, s katerim so bili ukinjeni odbori in ustanovljene občine, v glavnem naravno geografsko zaokrožene enote, ki so v stoletnem razvoju izoblikovale središčna naselja s centralnimi funkcijami (šolo, sedežem občinske uprave, pošto, trgovinami z osnovno preskrbo…). Sedež občine je bil na Trgu vstaje 11 v Rušah.
Nove spremembe v upravni razdelitvi so bile uvedene aprila leta 1955 z zakonom o območjih okrajev in občin v SR Sloveniji, s katerim so bile uvedene velike občine, komune. Ruška komuna je zajemala območje današnjih občin Ruše, Selnica ob Dravi in Lovrenc na Pohorju s katastrskimi občinami: Bistrica pri Limbušu, Bistrica pri Rušah, Ruše, Lobnica, Smolnik, in ves zahodni del do mesta Maribor ter je bila z 21.700 ha največja komuna na mariborskem območju. Zajemala je katastrske občine Bistrica pri Limbušu, Bistrica pri Rušah, Ruše, Lobnica, Smolnik, Kumen, Činžat, Lovrenc, Recenjak, Rdeči breg, Ruta, Gerečja vas, Spodnja Selnica, Zgornja Selnica, Janževa gora, Špodnji Slemen, Spodnji Boč, Zgornji Boč, Veliki Boč, Vurmat in Gradišče. Leta 1958 so bile iz občine Maribor Center izločene in pridružene k občini Ruše še katastrske občine Jelovec, Srednje, Sv.Križ z naseljem Gaj, Šober in Zgornji Slemen.
V marcu leta 1960 je bila občina Ruše ukinjena. Naselja na desnem bregu Drave so bila pridružena v občino Maribor-Tabor, naselja na levem bregu pa v občino Maribor Center.
Sedež občine je bil v Mariboru, v Rušah je ostal sedež krajevne skupnosti, ki je združeval območja naselij Bistrica pri Rušah, Bistrica pri Limbušu, Log, Bezena, Ruše, Lobnica, Smolnik in Fala. Sedež krajevne skupnosti je bil v Rušah, na Trgu vstaje 11.
Na osnovi zakona o združitvi mariborskih občin z decembra 1966, so se tri mariborske občine združile v veliko občino Maribor. Delovati je začela prvega januarja leta 1967. S formiranjem velike občine Maribor je bilo zaključeno dvajsetletno obdobje stalnih upravno-političnih sprememb, ki so s postopnim združevanjem manjših upravno političnih enot od KNOO do KLO, občin, komun, privedle do združitve v veliko občino. Na območju današnje občine je delovala Krajevna skupnost Ruše, katere območje je popolnoma identično današnjemu območju občine Ruše. Sedež krajevne skupnosti je bil na Trgu vstaje 11 v Rušah.
Teritorialne dimenzije občine Maribor so v letu 1978 sprožile razpravo o njeni reorganizaciji. Na osnovi odloka o preoblikovanju občine Maribor (marec 1980) se je občina na osnovi referenduma preoblikoval v šest občin, med katerimi je območje današnje občine pripadlo občini Maribor-Ruše. Območje občine je bilo oblikovano po principu krajevnih skupnosti in ne po principu katastrskih občin. Občina Maribor Ruše je v družbenopolitični skupnosti Maribor predstavljala samostojno skupnost, ki je bila hkrati z ostalimi petimi skupnostmi odgovorna za celovit družbenoekonomski, kulturni razvoj posebne družbenopolitične skupnosti. Istočasno je bila občina Maribor-Ruše razdeljena na pet krajevnih skupnosti: Ruše, Bistrica ob Dravi,Smolnik-Fala, Lovrenc na Pohorju in Selnica ob Dravi.Sedež občine je bil na Kolodvorski cesti 9 v Rušah.
Leta 1990 se je občina preimenovala v Občino Ruše. Na osnovi določil Zakona o lokalni samoupravi in odločitvi na volitvah 22. novembra 1998, se je občina Ruše razdelila na Občino Selnica ob Dravi, Lovrenc na Pohorju in Ruše, ki obsega teritorij nekdanjih krajevnih skupnosti Ruše, Bistrica ob Dravi in Smolnik-Fala. Ukinjene so bile krajevne skupnosti, ustanovljeni pa krajevni odbori, Bistrica ob Dravi (vključuje naselje Log), Bezena, Ruše (vključuje naselje Lobnica) in Smolnik, ki vključuje naselje Fala. Krajevni odbori imajo vlogo zastopanja krajevnih interesov. Sedež občine je na Trgu vstaje 11 v Rušah.
